Državna vzrejna komisija za brak jazbečarje KZS, LKD Celje in LD Jurklošter so organizirali in izvedli državno tekmo brak jazbečarjev v delu CACT-SLO , 30. septembra v lovišču LD Jurklošter.
Brak jazbečarja so že v antiki uporabljali za lov. Če se je imenoval drugače ne vemo, so pa bili le ti po videzu zelo podobni današnji lovski pasmi. V 19. stoletju so ga poklicni lovci prestolonaslednika Rudolfa von Habsburga iz krajev Muerzsteg in Ischl vodili na lovska potovanja v Egipt in Turčijo. Leta 1932 pa je krovna kinološka zveza Avstrije Alpskega brak jazbečarja s pogorja Erzebirge priznala za tretjo pasmo krvoslednikov. L 1975 je FCI kot državo izvora prisodila Avstriji, od tega leta pa tudi drži ime Alpski brak jazbečar. L 1991 je FCI to pasmo uvrstila v sekcijo krvoslednikov. Je vzdržljiv, odporen na slabo vreme, pes gorskega lovca, se uporablja kot krvoslednik za iskanje zastreljene parkljaste divjadi, po potrebi pa za brakiranje pri lovu na zajce in lisice, v novodobnem času pa za lov na divje prašiče.
V lanskem letu izvoljena Državna vzrejna komisija za brak jazbečarje je prevzela veliko breme, kajti prvotna naloga slednje je z ustrezno vzrejo povrniti mesto in kvaliteto te plemenite lovske pasme v status, kot smo ga v Sloveniji že imeli. (LIS Lisjak – lovska kinologija, stanje; 599 brak jazbečarjev v l. 2016)
V letošnjem letu je DVK organizirala državno tekmo v lovu na divjo svinjo v obori na Hrvaškem katere se je udeležilo kar 17 vodnikov s svojimi brak jazbečarji. Po svežih poročilih delovanja vzrejne komisije pa lahko tudi razberemo, da se letos zopet povečuje število paritev in s tem tudi število poleženih mladičev.
Predsedniku DVK brak jazbečarjev Janezu Nahtigalu se je na državno tekmo prijavilo 11 vodnikov štirinožnih tovarišev in na osnovi le teh je izdelan tudi katalog državne prireditve.
Otvoritev, po odigrani Slovenski himni na prizorišču pred lovskim domom LD Jurklošter je izvedel predsednik DVK brak jazbečarjev Janez Nahtigal, ki v nagovoru izpostavi neresnost vodnikov, ki so se prijavili na državno tekmovanje, saj smo ugotovili, da je prisotnih le šest parov! Nazadovanje Slovenske kinologije se pokaže tudi v takem delu prireditve, katera terja veliko dela v organizaciji in je nenazadnje velik finančni strošek vseh sodelujočih! »Vodniki pa bodo imeli zopet veliko za povedati okrog ekonomike in stroškov v kinologiji,« je dejal Janez Nahtigal. V nagovoru sledi predsednik LKD Celje Janez Šumak, ki predstavi delovanje društva, ki z 47 Lovskimi družinami-članicami in 2200 lovcev s svojim članskim deležem prispevajo k razvoju lovske kinologije na Savinjsko Kozjanskem, posredno tudi v Slovenskem prostoru. Starešina LD Jurklošter Miroslav Lavrič, ki je ob enem tudi vodja prireditve opiše društveno in gojitveno delo 44 članov njihove lovske družine v »Bohorskem pogorju« kjer še obstajajo predeli neokrnjene narave. Pomočnik vodje prireditve je Rihard Pušnik. Sodniški zbor vodi kinološki sodnik Janez Nahtigal, kinološka sodnika Jožef Verčko in Tomaž Pavčnik ocenjujeta delo na krvni sledi, kinološki sodniki Miloš Ambrožič, Jože Napret in Janez Nahtigal pa ocenjevanje gonje divjadi. Slednji v nadaljevanju predstavi Pravilnik ocenjevanja dela brak jazbečarjev na državni tekmi. Predstavi tudi obvezne discipline, način ocenjevanja pri iskanju ter gonji in ocenjevanje dela na umetni krvni sledi, ki je dolga 600 do 700 korakov… Sledi še nagovor delegata KZS Slavka Žlebnika o pomenu prirejanja takšnih kinoloških prireditvah in podmladku slovenske lovske kinologije. Z zaključkom njegovega govora tudi uradno državno tekmo odpre! Predstavitev tekmovalcev, žrebanje, odhod skupin s tekmovalci ter sodniki, ki so jih vodili Miro Lavrič, Anton Vresk, Drago Pušnik in Erih Kladnik na terene v sončnem jutru sledi organizirano, skoraj že rutinsko. Zbralo se je tudi veliko število lovskih pripravnikov za katere je poskrbel Janez Šumak, ki je izvedel kratko predavanje v predstavitvi pasme brak jazbečarja kot univerzalnega goniča in krvosledca. Z domačini so predstavili potek iskanja rutiniranega krvosledca – brak jazbečarja po položeni »šolski sledi«. Kar nekaj časa je poteklo do prihoda prvega tekmovalnega para, ki je opravil z gonjo, da se preizkusi še v krvni sledi. Simon Kovač in Rihard Pušnik sta skrbela za to nalogo, zato sta slednje z sodniki odvedla na že prejšnji dan položene sledi v lovišču. Tekmovanje se je prevesilo v popoldanske ure in z velikim zanimanjem smo pričakali vsak par, ki se je vračal ali je okrašen s smrekovimi vejicami ali ne… Ob prihodu zadnjega para ugotovimo, da so državno tekmo opravili trije vodniki s svojimi brak jazbečarji, trije pari pa tekme niso opravili. V pogovoru so tekmovalci navajali težave in dogodivščine v prekrasnem ambientu lovišča gostiteljice LD Jurklošter. Kinološki sodniki so po izpolnitvi vseh ocenjevalnih listov, poročil in obdelavi vse birokracije vodji sodniškega zbora predali rezultate. Le te razglasi v svečanem sklepnem delu prireditve:
1. Mesto VILI PEČAVER BRAK JAZBEČAR DEN 152 T. III. n.r.
2. Mesto ANTON MARC BRAK JAZBEČAR ASTOR 150 T. III. n.r.
3. Mesto PETER KUZMA BRAK JAZBEČAR CER OLIMSKI 133,5 T. III. n.r.
Vsi sodelujoči so prejeli spominske rozete, praktične nagrade ter velike vreče hrane za pse. Prvi trije so prejeli še pokale, prvo uvrščeni par tudi prehodni pokal DUT brak jazbečarjev.
V sklepni besedi se organizator zahvaljuje vsem lovcem in starešini LD Jurklošter Miru Lavriču za nudenje lovišča, predvsem topel sprejem ter vso logistiko in pogostitev vseh udeleženih zjutraj, ki pa je tudi v nadaljevanju ni zmanjkalo! Zahvala gre tudi predsedniku DVK brak jazbečarjev Janezu Nahtigalu za koordinacijo, organizacijo, tiskan katalog, priskrbljene nagrade za tekmovalce, njegovo vodenje sodniškega zbora… Hvala udeleženem vodniku brak jazbečarja Davidu Gazvodi za prispevek podeljenih spominskih rozet, moralno podporo in vzpodbudo k nadaljnjemu delu pri razvoju te plemenite pasme… Hvala LKD Celje za organizacijo oz. pomoč pri izvedbi prireditve ter seveda k prispevku nagrad v obliki hrane za pse!
Državna tekma brak jazbečarjev v delu CACT-SLO 2017, 30.9.2017, LD Jurklošter
- Podrobnosti
- Napisal Janez Šumak